Mladi planinci opravili prvi jesenski vzpon

Minulo soboto (6. 10.) je bil prelep sončen dan, ki je v naravi poudaril zlate jesenske barve. Učenci planinci s starši ali starimi starši in mentoricama smo se podali na pohod od planine Vodole proti Koči na Loki pod Raduho. Bilo nas je za prav lepo druščino (35 iz POŠ v. Gora in 11 iz OŠ Gorica). Dolgo kolono pohodnikov je vodila učiteljica Branka Mestnik, na repu kolone pa sem hodila mentorica mladih planincev iz Vinske Gore. Med pohodniki pa smo imeli še dva usposobljena planinska vodnika iz Vinske Gore, Marijo Lesjak in Tomaža Kumra, ki sta bila tokrat tudi v vlogi babice oziroma očeta.

Po začetnem vzponu smo se najprej ustavili na planini Javorje, kjer smo zelo na kratko počili, saj se je z vrhov začela spuščati megla. Naredili smo nekaj fotografij, pili in se razdelili v dve skupini. Manjša skupina je z vodnico Branko odšla še malce višje, v smer proti Lanežu, vsi ostali z mlajšimi šolarji pa smo jo mahnili kar proti Loki. Tam smo si privoščili malce daljši počitek, malico ter topel čaj in si v Dnevnike mladih planincev pritisnili prvi žig. Druga skupina pohodnikov se nam je prav kmalu pridružila in skupaj smo malce posedeli pred kočo.

Kar kmalu se je tudi na Loki začela spuščati megla in takrat smo se tudi mi spustili proti dolini, kjer pa je sonce radodarno sijalo še ves popoldan. Z izbrano turo smo bili vsi pohodniki zadovoljni in komaj že čakamo na naslednji pohod v novembru.

                                                                                                                                                        Nada Štravs

Geografska ekskurzija devetošolcev

V sredo, 3. oktobra, smo se devetošolci odpravili na ekskurzijo v alpske pokrajine. Z avtobusom smo odrinili ob 6.30 zjutraj. Vozili smo se v Mojstrano, gručasto naselje v občini Kranjska Gora v Zgornjesavski dolini pod cesto Jesenice–Kranjska Gora, na prodnem vršaju ob sotočju reke Save Dolinke in potoka Bistrice. Pot do Mojstrane je bila dolga dve uri, vendar smo se kljub zgodnji uri kratkočasili s pogovarjanjem. Naš cilj je bil slovenski planinski muzej, ki se nahaja nekoliko izven Mojstrane na levi strani ceste v smeri doline Vrat. V muzeju smo si ogledali bogato zbirko predmetov s pestro zgodovinsko pripovedjo. Raznolikost fotografskega in arhivskega gradiva nas je opominjala na pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru. Dobili smo tudi priložnost, da smo izkusili bivanje v bivaku med nevihto. Vodenje je bilo zanimivo in poučno, na koncu pa smo si ogledali še kratek film o planinstvu.

Pot smo nadaljevali v dolino Vrata, kjer smo na poti proti Aljaževemu domu, približno štiri kilometre iz Mojstrane, videli čudovit slap Peričnik. Pada kar 52 metrov globoko. Slap Peričnik je po priljubljenosti in obiskanosti med najbolj znanimi slovenskimi slapovi. Tudi pozimi je slap izredno slikovit, saj zamrzne v nešteto ledenih kapnikov in sveč. Posebna privlačnost slapu je, da se pod njim lahko sprehodimo. Mi se na žalost nismo sprehodili pod njim, saj smo morali nadaljevati pot proti Aljaževem domu. Ustavili smo se, ko se je cesta končala, in pot nadaljevali peš, od parkirišča le 200 metrov do Aljaževega doma (1015 m). Tu je najpomembnejše izhodišče za številne vzpone na Triglav, Škrlatico, Stenar in drugo. Za Slovence je imel Triglav (2864 m) od nekdaj simbolni pomen, od osamosvojitve države naprej pa še posebej. Po njem se imenuje tudi edini slovenski narodni park. Triglav je pogost cilj planincev in je dostopen iz dolin Vrata, Kot in Krma, iz Trente, s Pokljuke in iz Bohinja. Ustavili smo se pred Severno Triglavsko steno, ki jo uvrščajo med najmogočnejše stene v Alpah. Mogočen vtis naredi predvsem zaradi širine (3 km) in višine (okrog 1000 m). Največja višinska razlika je okrog 1200 metrov, povprečna nagnjenost pa znaša 45 stopinj. Steno prekinjajo v navpični smeri stebri in grape, po katerih potekajo številne alpinistične smeri.

Pogled na severno Triglavsko steno je bil veličasten, tukaj smo se razdelili v skupine in po posameznih postajah v okolici reševali učni list. Po tem smo se okrepčali in naredili skupinsko sliko. Nato nas je pot vodila do Blejskega vintgarja. Blejski vintgar, tudi samo Vintgar, je 1,6 km dolga soteska na Gorenjskem, skozi katero teče reka Radovna. Stene korita so visoke od 50 do 100 m, višina pobočja pa je 250 m. V soteski so skoki, tolmuni, brzice, draslje in druge korozijske oblike delovanja vode. Na koncu Vintgarja pada preko praga 13-meterski slap Vintgarski Šum. Vintgar je bila tudi končna točka naše ekskurzije in mislim, da je bil sprehod po njej razkošen in čudovit. K temu vtisu je tudi prispevala reka Radovna, ki je zanimive smaragdno zelene barve, z odtenki modre.

Celotna ekskurzija je bila poučna. Mogočno bohotenje alpskih pokrajin je bilo nepozabno. V živo si ogledati  razne pojave in geografske znamenitosti je veliko bolje, kot  samo o tem govoriti. Doživeli smo tudi pravi alpski mraz, vendar je bila izkušnja neprecenljiva.

Ania Marinčić Barić

Eduroam

Brezžično izobraževalno omrežje EDUROAM


Osnovna šola Gorica nudi učencem in zaposlenim možnost brezplačnega dostopa do brezžičnega računalniškega omrežja EDUROAM. Tako dodeljeni dostop ni namenjen komercialni uporabi. EDUROAM je del šolskega omrežja, ki je povezano v omrežje Arnes in evropski sistem, zato zanj veljajo enaka pravila kot za dostop do omrežja Arnes (http://www.arnes.si/dostop).

1. Kaj je Eduroam?

Storitev Eduroam omogoča  učencem in zaposlenim varen in preprost dostop do zaščitenega brezžičnega (WLAN) omrežja na naši fakulteti in gostovanje v omrežjih drugih institucij, vključenih v sistem Eduroam.

V omrežje Eduroam so vključene izobraževalne in raziskovalne ustanove (fakultete, inštituti, srednje šole) v Sloveniji (http://www.eduroam.si) in tujini (http://www.eduroam.org).

Omrežje je zasnovano tako, da lahko učenci ali zaposleni dostopajo transparentno in brezplačno v katerikoli zgoraj navedeni ustanovi (doma in v tujini), in to z istim uporabniškim imenom in geslom kot v “domačem” omrežju Eduroam. Pri tem je tako sami ustanovi kot gostujočem uporabniku zagotovljena kar največja varnost, saj je onemogočeno prisluškovanje in lažno predstavljanje.

2. Tehnične zahteve za dostop

V brezžično omrežje z imenom (SSID) eduroam se je mogoče povezati s prenosnim računalnikom, dlančnikom, telefonom; skratka z napravo, na kateri operacijski sistem in brezžični vmesnik podpira standard 802.11a/g/n ter varnostni protokol WPA1/2-Podjetniško (WPA1/2-Enterprise) in prijavni standard 802.1x z EAP-TTLS + PAP (enkripcija podatkov AES).

3. Navodila za priklop

Podrobna navodila za namestitev najdete na naslovu www.eduroam.si.

 
Od 1.11.2013 pa si lahko pomagate tudi z prednastavljenimi programi za namestitev brezžičnega omrežja na vaši napravi – eduroamCAT ali preprosteje poskenirajte QR kodo:
qr sc eduroam

Poleg tega je za brezžični dostop potrebno še veljavno uporabniško ime in geslo v matični ustanovi – OŠ Gorica. Za uspešno prijavo v omrežje eduroam potrebujete veljavno uporabniško ime in geslo v matični organizaciji t.j. OŠ Gorica Velenje. Učenci  na željo pridobijo uporabniško ime in geslo.


4. Pomoč  in kontaktna oseba
Kontaktna oseba je Alen Kopić, tel: (03) 898-42-50 oz. alen.kopic@osgorica-velenje.si.