Osmošolci smo se 3. oktobra, v Tednu otroka, odpravili na strokovno ekskurzijo. Bilo je lepo jesensko jutro, ko smo naše popotovanje začeli že zelo zgodaj. Okoli pol sedme ure smo se zbrali pred šolo in že nestrpno čakali na avtobus, ki nas je popeljal na celodnevno ekskurzijo. Ko smo bili vsi zbrani na avtobusu, nam je učiteljica predstavila pot, na kratko opisala naravne znamenitosti, katere si bomo čez dan ogledali in nas v skrbi za varnost opozorila na upoštevanje navodil in pravil. Kljub prometnim zastojem, se nam pot ni zdela dolga, saj smo si čas krajšali s šalami in klepetanjem. Najprej smo se ustavili pri Planinski jami. Pretegnili smo noge, nekaj pojedli, in se pripravili za ogled jame. Ker je jama neosvetljena, smo se opremili s svetilkami. Nekateri so jih prinesli s seboj, drugi smo jih dobili pri vodiču. Tako opremljeni, smo se odpravili na ogled. Vodič nam je povedal, da je Planinska jama najdaljša slovenska vodna jama. Vhod v jamo je v zatrepni dolini pod visoko pečino v jugozahodnem delu Planinskega polja. V jami je sotočje rek Pivke, ki teče iz Postojnskega polja skozi Postojnsko jamo, in Raka, ki priteče iz Rakovega Škocjana. Od sotočja teče voda kot reka Unica na Planinsko polje. Sotočje rek Pivke in Raka, ki je največje sotočje podzemnih rek v Evropi, smo si tudi ogledali. Vodič nas je opozoril, da se v jamo ne hodi brez vodičev, saj lahko pride do nesreče. Jama je malce spolzka in mrzla, a smo se kljub temu zabavali. Spoznali smo veliko novega, med drugimi smo videli človeško ribico v njenem naravnem okolju ter bivališče netopirjev. Nekateri sošolci so bili prvič v notranjosti kraške jame. Po ogledu Planinske jame smo se odpravili proti Rakovem Škocjanu. Ogledali smo si Veliki in Mali naravni most, ki sta nastala z udrtjem jamskega stropa. Pot smo nadaljevali do presihajočega Cerkniškega jezera. Tam nas je čakal zanimiv gospod Kebe, ki nam je ob maketi Cerkniškega jezera in v značilnem narečju razložil, kako deluje presihajoče Cerkniško jezero. Povedal nam je, da jezero lahko enkrat vidiš, drugič pa ne, takrat vodo nadomestijo travniki. Ogledali smo si tudi multivizijo o Cerkniškem jezeru in manjši muzej, kjer smo videli različne drsalke in številne ribolovne pripomočke, ki so jih uporabljali prebivalci okoliških vasi. Po vseh ogledih smo si privoščili še sladoled in se dobre volje odpeljali proti domu.
Učenka 8. razreda
