V četrtek, 19. 10. 2023, so učenci 8. in 9. razredov v okviru tehniškega dne spoznavali obnovljive vire energije in učinkovite rabe energije. Naša šola spada na območje delovanja Zavoda Energetske agencije za Savinjsko, Šaleško in Koroško, zato so za koordinacijo in izvedbo tehniškega dneva, v sodelovanju z učitelji OŠ Gorica, poskrbeli zaposleni v podjetju Kssena iz Velenja. Učenci so v štirih različnih delavnicah skozi teorijo in praktične prikaze spoznavali rabo energije v povezavi z mobilnostjo, ugotavljali, kako energetsko učinkovito uporabljati energijo, razpravljali o obnovljivih virih energije (sonce, veter) in razmišljali o prihodnosti. Ob koncu dneva pa je med osmo- in devetošolci vladalo pravo navijaško vzdušje, saj so dekleta in fantje svoje znanje preizkusili v kvizu, njihovi sošolci pa so jih spodbujali z glasnim navijanjem. Čeprav so morala dekleta priznati premoč fantov, so prav vsi dokazali, da so v tem dopoldnevu nadgradili svoje znanje s področja trajnostne energije.

Je lahko matematika zabavna? Pa poštne številke? Koliko decimalk števila pi znate na pamet? Pamet. Ljudska modrost pravi, da je pamet boljša kot žamet, zagotovo pa smo skupaj z učenci v dveh naravoslovnih dnevih spoznali, da šteje prava pamet.
O tem nas je na zabaven način v enourni monokomediji Zdrava pamet podučil Nik Škerlec, igralec in TV-voditelj, ki si lahko zapomni tisoče decimalk števila pi in je hkrati vsaj enkrat na mesec na banki, ker pozabi PIN bančne kartice. Gledališki dogodek nas je z interaktivno razstavo popeljal v svet naših možganov, misli in vseh vragolij, ki nam jih uganjajo.
Sledilo je kravžljanje malih sivih celic učencev od 6. do 9. razreda. Na mestnem otroškem igrišču in šolskih zelenicah so se skupine preizkušale v hitrostni poštevanki, recitiranju števila pi, merjenju različnih površin, s fotolovom so učenci morali v naravi iskali simetrijo, pravokotne trikotnike, vzporednice. Učenci so z rimskimi števili zapisali letnico rojstva TV-voditelja, iskali so tudi prafaktorje v Prešernovem letu rojstva, šteli so kvadrate, sestavljali račune, izbirali ustrezne računske operacije, da bi izračunali, koliko dni potuje polž, da pripleza na 10 metrov visok steber. Matematiko so popestrili žlice z žogicami za namizni tenis, koraki, mobilni telefoni, iznajdljivost vsakega člana posamezne skupine, odločnost vodje, ki je usmerjal svojo ekipo pri reševanju nalog, najboljšo ekipo pa čaka še sladko presenečenje.
Matematični potep je odlično uspel, matematika je res lahko zabavna. Torej s pametjo po pameti.

Vesna Penec

V sredo, 11. 10. 2023, smo se učitelji in učenci, ki obiskujejo izbirne predmete Poskusi v kemiji, Matematična delavnica 8 in Raziskovanje organizmov v domači okolici, odpeljali na interdisciplinarno strokovno ekskurzijo v Celje. Obiskali smo Tropsko hišo kjer so učenci samostojno in vodeno raziskovali ter spoznali kar pet različnih ekosistemov in njihovih prebivalcev. Spoznali so življenje v afriški savani, azijskem gozdu, arizonski puščavi, amazonski džungli in evrazijske divje živali.
Raziskovanje smo nato nadaljevali v znanstveno-zabavnem Tehno parku, kjer so učenci samostojno raziskovali več kot 50 različnih eksponatov. Navduševali so se nad eksponati iz področja človeškega telesa, ekologije in energije, fizike, matematike in astronomije, iluzije, prihodnosti, naravoslovja in se soočili z različnimi izzivi. Učenci, ki obiskujejo izbirni predmet Poskusi v kemiji so v kozmetični delavnici izdelali milo, ki so ga odnesli domov.
Polni novega znanja in doživetij smo čudovit dan zaključili s kepico sladoleda in se odpravili proti domu.

Učitelji izbirnih predmetov: Tim Golavšek, Lotty Hrustel in Irma Mavrič Gavez

V torek, 3. 10. 2023 in v četrtek, 5. 10. 2023 so četrtošolci ubrali pod noge. 

Začetek učne poti Škrata Bisera je bil pri Domačiji Lamperček, kjer so uživali ob pogledu na oboro jelenov, damjakov in muflonov, jih nahranili in si ogledali lovsko sobo z živalmi slovenskega gozda.  

Na poti so se ustavili pri 400 let stari lipi, nato so se sprehodili po Dolini mlinov, po kateri je hodila tudi kačja gospoda. Spoznali so, kako dobimo moko, v mlinu, ki še lahko melje – Vovkov mlin. Sprostili in nadihali so se svežega zraka ob pogledih na drevesa, hribe, vinograde. Tudi čas za malico je prišel. 

Bližali so se proti cilju, kjer jih je čakalo presenečenje: zbirka starin Blažiš (kolesa za različne poklice ter motorji iz začetka 20. stoletja). Za konec pa so se naokrog popeljali še z rikšo.  

Sončno dopoldne je prehitro minilo.  

Devetošolci smo se odpeljali na severozahod Slovenije in spoznali, doživeli značilnosti alpske pokrajine – Julijskih Alp.  

V Zgornjesavski dolini ob sotočju reke Save Dolinke in potoka Triglavska Bistrica leži Mojstrana, kjer smo obiskali Slovenski planinski muzej. Z zanimivo igro smo si za spomin priigrali magnetke. Najbolj zanimivo je bilo doživetje nevihte v muzejskem bivaku.  

Ledeniška dolina Vrata vodi do vznožja Triglavske severne stene. Sprehodili smo se mimo Aljaževega doma do vznožja Triglava. Razgled na 1800 m visoko steno in sosednje vrhove je bil čudovit.  

Med naravne znamenitosti Triglavskega narodnega parka spada tudi slap Peričnik. Po strmi poti smo se povzpeli do slapu in občudovali padajoči vodni tok prek strme stene. To je eden izmed najvišjih slovenskih slapov (52 m).

Učilnica v naravi je v nam prebudila radovednost in občudovanje pokrajine. Uživali smo tudi v prijateljski družbi.  

V četrtek 28. 9. smo se s tretješolci odpravili na prvi jesenski izlet. Prijetno jesensko vreme nas je iz šolskih klopi tokrat popeljalo na Tuševo. Svojo pot smo začeli pred šolo, kjer smo se pogovorili o opremi in varni hoji, vsak pa je dobil tudi svojo malico. Na pot smo se najprej podali mimo blokov, se kmalu začeli vzpenjati v hrib, mimo hiš vse do gozda. Iz široke ceste se je pot zožila na kolovoz in nato na ozko gozdno pot po kateri smo mimo skritih gozdnih jas prišli vse do kmetije na Tuševem. Tu smo pomalicali, čas pa smo si krajšali z vožnjo avtomobilčkov na bližnjem igrišču ter z opazovanjem čudovitega razgled, nato pa smo se počasi odpravili nazaj v dolino.                                                                                                                                             
Aljaž Žvikart

Osmošolci smo se 3. oktobra, v Tednu otroka, odpravili na strokovno ekskurzijo. Bilo je lepo jesensko jutro, ko smo naše popotovanje začeli že zelo zgodaj. Okoli pol sedme ure smo se zbrali pred šolo in že nestrpno čakali na avtobus, ki nas je popeljal na celodnevno ekskurzijo. Ko smo bili vsi zbrani na avtobusu, nam je učiteljica predstavila pot, na kratko opisala naravne znamenitosti, katere si bomo čez dan ogledali in nas v skrbi za varnost opozorila na upoštevanje navodil in pravil. Kljub prometnim zastojem, se nam pot ni zdela dolga, saj smo si čas krajšali s šalami in klepetanjem. Najprej smo se ustavili pri Planinski jami. Pretegnili smo noge, nekaj pojedli, in se pripravili za ogled jame. Ker je jama neosvetljena, smo se opremili s svetilkami. Nekateri so jih prinesli s seboj, drugi smo jih dobili pri vodiču. Tako opremljeni, smo se odpravili na ogled. Vodič nam je povedal, da je Planinska jama najdaljša slovenska vodna jama. Vhod v jamo je v zatrepni dolini pod visoko pečino v jugozahodnem delu Planinskega polja. V jami je sotočje rek Pivke, ki teče iz Postojnskega polja skozi Postojnsko jamo, in Raka, ki priteče iz Rakovega Škocjana. Od sotočja teče voda kot reka Unica na Planinsko polje. Sotočje rek Pivke in Raka, ki je največje sotočje podzemnih rek v Evropi, smo si tudi ogledali. Vodič nas je opozoril, da se v jamo ne hodi brez vodičev, saj lahko pride do nesreče. Jama je malce spolzka in mrzla, a smo se kljub temu zabavali. Spoznali smo veliko novega, med drugimi smo videli človeško ribico v njenem naravnem okolju ter bivališče netopirjev. Nekateri sošolci so bili prvič v notranjosti kraške jame. Po ogledu Planinske jame smo se odpravili proti Rakovem Škocjanu. Ogledali smo si Veliki in Mali naravni most, ki sta nastala z udrtjem jamskega stropa. Pot smo nadaljevali do presihajočega Cerkniškega jezera. Tam nas je čakal zanimiv gospod Kebe, ki nam je ob maketi Cerkniškega jezera in v značilnem narečju razložil, kako deluje presihajoče Cerkniško jezero. Povedal nam je, da jezero lahko enkrat vidiš, drugič pa ne, takrat vodo nadomestijo travniki. Ogledali smo si tudi multivizijo o Cerkniškem jezeru in manjši muzej, kjer smo videli različne drsalke in številne ribolovne pripomočke, ki so jih uporabljali prebivalci okoliških vasi. Po vseh ogledih smo si privoščili še sladoled in se dobre volje odpeljali proti domu.

Učenka 8. razreda