V sredo, 3. oktobra, smo se devetošolci odpravili na ekskurzijo v alpske pokrajine. Z avtobusom smo odrinili ob 6.30 zjutraj. Vozili smo se v Mojstrano, gručasto naselje v občini Kranjska Gora v Zgornjesavski dolini pod cesto Jesenice–Kranjska Gora, na prodnem vršaju ob sotočju reke Save Dolinke in potoka Bistrice. Pot do Mojstrane je bila dolga dve uri, vendar smo se kljub zgodnji uri kratkočasili s pogovarjanjem. Naš cilj je bil slovenski planinski muzej, ki se nahaja nekoliko izven Mojstrane na levi strani ceste v smeri doline Vrat. V muzeju smo si ogledali bogato zbirko predmetov s pestro zgodovinsko pripovedjo. Raznolikost fotografskega in arhivskega gradiva nas je opominjala na pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru. Dobili smo tudi priložnost, da smo izkusili bivanje v bivaku med nevihto. Vodenje je bilo zanimivo in poučno, na koncu pa smo si ogledali še kratek film o planinstvu.
Pot smo nadaljevali v dolino Vrata, kjer smo na poti proti Aljaževemu domu, približno štiri kilometre iz Mojstrane, videli čudovit slap Peričnik. Pada kar 52 metrov globoko. Slap Peričnik je po priljubljenosti in obiskanosti med najbolj znanimi slovenskimi slapovi. Tudi pozimi je slap izredno slikovit, saj zamrzne v nešteto ledenih kapnikov in sveč. Posebna privlačnost slapu je, da se pod njim lahko sprehodimo. Mi se na žalost nismo sprehodili pod njim, saj smo morali nadaljevati pot proti Aljaževem domu. Ustavili smo se, ko se je cesta končala, in pot nadaljevali peš, od parkirišča le 200 metrov do Aljaževega doma (1015 m). Tu je najpomembnejše izhodišče za številne vzpone na Triglav, Škrlatico, Stenar in drugo. Za Slovence je imel Triglav (2864 m) od nekdaj simbolni pomen, od osamosvojitve države naprej pa še posebej. Po njem se imenuje tudi edini slovenski narodni park. Triglav je pogost cilj planincev in je dostopen iz dolin Vrata, Kot in Krma, iz Trente, s Pokljuke in iz Bohinja. Ustavili smo se pred Severno Triglavsko steno, ki jo uvrščajo med najmogočnejše stene v Alpah. Mogočen vtis naredi predvsem zaradi širine (3 km) in višine (okrog 1000 m). Največja višinska razlika je okrog 1200 metrov, povprečna nagnjenost pa znaša 45 stopinj. Steno prekinjajo v navpični smeri stebri in grape, po katerih potekajo številne alpinistične smeri.
Pogled na severno Triglavsko steno je bil veličasten, tukaj smo se razdelili v skupine in po posameznih postajah v okolici reševali učni list. Po tem smo se okrepčali in naredili skupinsko sliko. Nato nas je pot vodila do Blejskega vintgarja. Blejski vintgar, tudi samo Vintgar, je 1,6 km dolga soteska na Gorenjskem, skozi katero teče reka Radovna. Stene korita so visoke od 50 do 100 m, višina pobočja pa je 250 m. V soteski so skoki, tolmuni, brzice, draslje in druge korozijske oblike delovanja vode. Na koncu Vintgarja pada preko praga 13-meterski slap Vintgarski Šum. Vintgar je bila tudi končna točka naše ekskurzije in mislim, da je bil sprehod po njej razkošen in čudovit. K temu vtisu je tudi prispevala reka Radovna, ki je zanimive smaragdno zelene barve, z odtenki modre.
Celotna ekskurzija je bila poučna. Mogočno bohotenje alpskih pokrajin je bilo nepozabno. V živo si ogledati razne pojave in geografske znamenitosti je veliko bolje, kot samo o tem govoriti. Doživeli smo tudi pravi alpski mraz, vendar je bila izkušnja neprecenljiva.
Ania Marinčić Barić
Da spomin na kiparja Ivana Napotnika ne zamre, so zaslužni tudi na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje. V letu, ko v Šoštanju praznujejo 130 obletnico kiparjevega rojstva, je bila jubilejna tudi Mala Napotnikova kiparska kolonija, saj je bila že 45. po vrsti. Zato je v okviru Napotnikovega leta minuli petek in soboto potekala v Šoštanju, na prenovljenem Trgu Svobode. V petek opoldne so v Mestni galeriji Šoštanj odprli tudi pregledno razstavo, ki prikazuje zgodovino te v svetu edinstvene kiparske kolonije. Pripravili so jo v sodelovanju z Muzejem Velenje, v okviru projekta »Leto obletnic«. Razstava bo odprta do 15. oktobra 2018.
Na 45. Mali Napotnikovi kiparski koloniji je v slabih dveh dneh nastalo 13 del v lesu. Sodelovalo je 9 osnovnih šol iz Velenja, Šoštanja, gostujoča osnovna šola iz Prebolda in ekipa velenjske umetniške gimnazije. Večino ekip so sestavljali trije mladi kiparji. Skupaj jih je bilo 28. Njihovo delo je usmerjalo 10 likovnih pedagogov iz posameznih šol ter mentor kolonije, akademski kipar Silvo Kretič. Tudi letos sta se udeležencem kolonije pridružila člana Društva šaleških likovnikov Franc Ravnjak in Milan Matko.
Čeprav letos tema ni bila predpisana, je večina ekip svoj poklon 130 letnici rojstva kiparja Ivana Napotnika počastila tudi s svojimi deli. Tokrat je bil zven dlet in kladiv veliko bolj glasen kot zadnja leta, saj se je večina odločila, da skulpture oblikuje iz večjih kosov lipovega lesa. Na koncu je strokovna komisija izbrala tri dela, ki bodo del stalne zbirke najboljših del, ki so nastala v štirih desetletjih in pol. To so dela »Maček Murko«, ki ga je ustvarila ekipa iz OŠ Livada Velenje pod mentorstvom likovnega pedagoga Vida Sevčnikarja, »Trpeča«, kip žene z dvignjenimi rokami, ki jo je ustvarila ekipa Staš Gregorič, Ema Jovan, Lana Jenko OŠ Gorica Velenje pod mentorstvom likovne pedagoginje Danice Arzenšek in skulptura »Jesenska dama«, ki jo je oblikovala ekipa iz OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj pod mentorstvom likovne pedagoginje Mije Žagar. Razstava letošnjih del je od ponedeljka, 8. oktobra, na ogled v šoštanjski knjižnici, v novembru po jo bodo preselili še v velenjsko mestno knjižnico.
Topli jesenski žarki so nas cel teden vabili iz učilnic na plan. V petek, 4. oktobra smo se prvošolci odzvali njihovemu povabilu in odšli na Lukovo vilo. Gozd je postal naša učilnica. Odkrivali smo gozdne plodove, sadovnjak, ustvarjali z jesenskimi listi, se naučili novo pesem in se sladkali s sladkim pečenim kostanjem. V naravi nam je res lepo!
»Rastem s knjigo« je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture. Z njim skušamo osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic.
Vsi sedmošolci in dijaki prvih letnikov srednjih šol prejmejo vsak svoj izvod izbrane knjige in ob tej priložnosti obiščejo najbližjo splošno knjižnico. Obisk knjižnice poleg prejema knjige vključuje še spoznavanje knjižničnega informacijskega znanja, seznanjanje z najnovejšim mladinskim leposlovjem ter predstavitev avtorjev in knjige.
Tudi sedmošolci OŠ Gorica smo se prijetnega oktobrskega četrtka namesto med šolske klopi odpravili do Mestne knjižnice Velenje. V šolski uri s tamkajšnjo knjižničarko smo veliko izvedeli o projektu Rastem s knjigo, o sami knjižnici in seveda o tem, kako si lahko sposodimo želeno knjigo, jo morebiti sami poiščemo med kar 193.000 enotami knjižničnega gradiva in seveda, če imamo knjigo predolgo doma, le-to podaljšamo.
V šolo smo se vrnili z novo knjigo Avtobus ob treh, več o knjigi pa smo si lahko ogledali v kratkem filmu, v katerem nas je nagovorila pisateljica Nataša Konc Lorenzutti.
Kulturni dan je bil tudi v nadaljevanju bralno obarvan. Poimenovali smo ga kar Oh, to branje. Rešili smo anketo o branju, si ogledali ugotovitve in jih grafično prikazali, razglabljali o pomenu branja in se čisto na koncu podali na bralno potovanje naših dveh književnih junakov.
Branje je zakon!
V petek, 21. 9. 2018, je prvošolce na POŠ Vinska Gora obiskal g. policist. Z nami je odšel na učni sprehod in pozorno opazoval otroke. Ob koncu nam je dal zeleno luč za obisk Pikinega festivala, saj so otroci pravilno hodili v koloni in se naučili varno prečkati cesto. Opremljeni z novim znanjem o varnosti v cestnem prometu, smo v ponedeljek, 24. 9. 2018, vsi učenci POŠ Vinska Gora odšli na “Piko”. Otroci so bili pridni in zelo ustvarjalni. Preživeli smo čudovito dopoldne.
