Prvošolci OPZ Vinska Gora smo pripravili kratek kulturni program, s katerim smo se predstavili na zboru članov KO ZB NOB Vinska Gora.
Napovedovalka Julija je pozdravila prisotne tovariše in tovarišice ter člane raznih društev in jim zaželela prijeten trenutek v pesmih, deklamacijah in plesu.
Na začetku je na harmoniko zaigral Etien. Predstavil se je s prav posebno pesmijo »Hej brigade«. Z njo je prisotne popeljal v čase njihovih staršev.
Učenci so se posebej za ta dan naučili še dve partizanski pesmi: Šivala je deklica zvezdo ter Mrtvemu kurirčku. Zapeli so ju skupaj s prisotnimi v dvorani. Deklamirali so še pesem o prijateljstvu ter Kajuhovo: Materi padlega partizana.
Julija je ob koncu še povzela, kako pomembno je, da se vedno spomnimo na tiste, ki so se borili za našo svobodo. Saj je vse to, kar imamo danes – mir, ljubezen in prijateljstvo – pridobljeno s težko bitko.
Za zaključek je Etien zaigral polko, ostali nastopajoči pa smo se veselo zavrteli.
V imenu OŠ Gorica in kolektiva POŠ Vinska Gora smo se zahvalili za povabilo ter obljubili, da bomo tudi v bodoče z veseljem sodelovali z vsemi društvi v kraju.
Poželi smo ogromen aplavz in za svoj nastop dobili še prijetno presenečenje.
Sonja Drev Einfalt
(foto: Janja Ramšak)
Smučarski skoki navdušujejo že naše najmlajše učence. Na državnem tekmovanju so OŠ Gorica Velenje zastopali Iva Gorogranc, Julija Koren, Kaja Ramšak, Marcel Feguš in Timon Bovha. Skakanje na državni ravni jim je prineslo predvsem novo izkušnjo, novo znanje in odlično priložnost, da spoznajo Planiški center – nordijski center, ki na enem mestu združuje sedem skakalnic, letalnico, notranji tekaški tunel in zunanje tekaške proge. Vsi učenci so uspešno izvedli tri skoke in se zadovoljni vrnili domov.
14. februarja praznujemo praznik valentinovo, ki ima korenine daleč v rimskem času. Po legendi je bil Valentin duhovnik, ki je kljub prepovedi cesarja Klavdija II. poročal mlade pare. Cesar je namreč menil, da so samski vojaki boljši bojevniki. Ko so Valentina ujeli, so ga zaprli in obsodili na smrt. Legenda tudi pravi, da je zdravil ječarjevo hči in ji povrnil vid. Pred usmrtitvijo ji je napisal pismo in se podpisal kot “Tvoj Valentin”. Od tod naj bi izvirala ideja o valentinovi pošti.
Danes Valentinovo praznujemo v številnih državah po svetu kot simbol ljubezni in prijateljstva. V Sloveniji ima sveti Valentin nekoliko drugačen pomen kot v zahodnih državah. Po ljudskem izročilu god svetega Valentina, 14. februarja, pomeni začetek dela na poljih, saj “Valentin – prvi spomladin” prinese ključ do korenin. To pomeni, da se začne prebujanje narave in prve pomladanske setve.
Na šoli smo v čast Valentinu pisali pisma in raznašali valentinovo pošto. Nekaj dni prej smo na hodniku pripravili valentinov kotiček, ki je bil namenjen vsem, ki so želeli kaj lepega sporočiti svojim simpatijam, prijateljem, sošolcem ali učiteljem.
V poštnem nabiralniku se je nabralo ogromno sporočil. Na Valentinovo so jih mladi pismonoše raznosili po razredih in tako razveselili ter polepšali dan marsikateremu učencu, učenki in tudi učiteljem.
V sredo, 12. februarja, je na naši šoli potekal šolski parlament, kjer so učenci razpravljali o pomembni temi: šolski sistem. Namen šolskega parlamenta je bil spodbuditi kritično mišljenje, izmenjavo mnenj in idej ter aktivno sodelovanje učencev pri oblikovanju šolske skupnosti.
Učenci so po skupinah razpravljali o različnih temah, ki so vezane na njihov šolski vsakdan, vključno z učnimi metodami, vrednotami in odgovornostjo učencev ter odnosi v šoli. Izpostavili so pomembnost upoštevanja potreb vsakega posameznika, večje vključevanje praktičnih znanj in aktivnosti ter izboljšanje komunikacije tako med učenci in učitelji kot tudi med starši in učitelji.
Glas mladih je pomemben in povezani bomo slišani.
Mentorica šolske skupnosti: Nina Štaher
V četrtek, 6. 2. 2025, smo tretješolci imeli kulturni dan. Najprej smo ponovili, zakaj se 8. februarja spomnimo na kulturo in Franceta Prešerna. Naučili smo se nekaj o njegovem življenju in omenili poklice, povezane s kulturo. Nato nas je obiskala velenjska ilustratorka Urška Stropnik Šonc. Navdušila nas je s svojo prijaznostjo in toplino. Razložila nam je, kako se njene ilustracije znajdejo v slikanicah, revijah, učbenikih in stenah nekaterih stavb. Z veseljem smo jo opazovali med risanjem njenih najbolj znanih motivov, ki smo jih kasneje pobarvali in razstavili. Na koncu smo se še sami preizkusili v vlogi ilustratorjev in izdelali ilustracije po navdihu ge. Urške. Razveselili smo se povabila v njen novi atelje in se veselimo morebitnega ponovnega srečanja. Bilo je zelo zanimivo, poučno in zabavno.
Maruša Meža
