- februar je slovenski praznik kulture. Ja, kulture – tiste, tolikokrat prezrte, spregledane in tiste nebodigatreba. A če se je še tako otepamo, je v naša življenja tako močno vpeta, da bi ne mogli brez nje.
Naši učenci so se ji poklonili velikopotezno. S hudomušnimi najstniškimi dialogi, prepletenimi z virtuoznostjo mladega pianista in do srca segajočo melodijo pevskega zbora, ob modernih plesnih ritmih, pogumnem premiernem nastopu reperja in še za piko na i – sestri, ki s svojima glasovoma segata po zvezdah.
In našlo se je ljubezensko pismo.
Zanjo.
Ki …
» … odpira, pogovarja, sprašuje, da se povezuje, da opazuje, se ozavešča, da se oglaša, da je glasna, neustrašna, nora, da se ne uklanja, da je dejavna, da trenira, da prežvekuje, pretaka, da se ne slepi, da ne zaspi, da projicira, provocira, da jezi, da žgečka, da brca, da komunicira in ne politizira, da ne tekmuje, ampak ustvarja, da ne taktizira, ampak razgalja. Da je upoštevana, vidna in da se jo čuti.«
Kulturno s kulturo naprej.
Vesna Penec, prof.
