Čebelar na obisku

Tretješolci smo v okviru projekta Tradicionalni slovenski zajtrk povabili v razred čebelarja Drev Sandija, ki nam je predstavil delo čebelarja. Predstavil nam je avtohtono kranjsko čebelo – sivko, čebeljo družino, razmnoževanje in razvoj čebel, čebelje pridelke, pomen čebel v okolju…  Veliko nam je  povedal o čebelah in mi smo imeli zanj veliko vprašanj.

Pokazal nam je čebelarsko obleko, ki smo jo lahko tudi oblekli. Postali smo pravi čebelarji. Ob koncu smo skupaj s čebelarjem in čebelicami še zapeli in zaplesali.

VSEM PA SPOROČAMO, DA SO ČEBELE IZREDNO POMEMBNE ŽUŽELKE, ZATO JIH VARUJMO. KO BO IZGINILA ČEBELA Z OBLIČJA ZEMLJE, BO ČLOVEK PREŽIVEL LE ŠE ŠTIRI LETA. KO NI VEČ ČEBEL, NI VEČ OPRAŠEVANJA, NI VEČ RASTLIN, NI VEČ ŽIVALI, NI VEČ LJUDI …

Raziskovalni izlet

1. dan:

V ponedeljek, 4. 11. 2019, se je skupina 44-tih učencev od četrtega do devetega razreda OŠ Gorica Velenje, odpravila na trodnevni raziskovalni izlet v Kranjsko Goro. Proti Gorenjski smo se odpravili ob pol osmih zjutraj. Prvi večji postanek smo imeli v Tržiču, zibelki slovenskega čevljarstva. V Tržiškem muzeju smo si ogledali dve stalni razstavi: Tržiški šuštarji in Slovenski smučarski muzej. Na zanimiv način smo spoznali zgodovino predelave živalske kože in njeno nadaljnjo uporabo. Zelo bogata je bila razstava čevljarstva. V ustvarjalni delavnici smo si na koncu ogleda izdelali prisrčne pisane copatke.  Smučarska razstava nam je  prikazala razvoj smučanja od pradavnine do današnjih dni. Razstavljene so bile številne smuči, od bloških do najsodobnejših. Obsežen del smučarske razstave je daroval nekdanji smučarski as Bojan Križaj. Razstavljene so bile njegove smuči, pokali in medalje.

Pot smo nadaljevali proti Begunjam. Tam smo obiskali muzej, ki se nahaja v sklopu tovarne in prodajalne Elan. Muzej je svoja vrata prvič odprl leta 2018 in tako je Elan postal prvi izdelovalec smuči, ki se lahko pohvali s svojim muzejem. Muzej predstavlja razvoj smuči od prvih začetkov, pa vse do najsodobnejših smuči. V muzeju so imeli tudi simulator smučanja. Ta je bil še posebej zanimiv za nas. Skoraj vsi smo se želeli preizkusiti v veleslalomu. Bilo je res zabavno.

Glasovi iz naših želodčkov so nas opomnili, da je čas za kosilo, zato smo se odpravili proti Kranjski Gori. Nastanili smo se v CŠOD in končno dočakali kosilo. Popoldne smo preživeli zelo športno. Prva skupina se je pomerila v lokostrelstvu, nogometu in odbojki. Druga skupina pa se je odpravila na krajši pohod po delu Triglavskega narodnega parka. Sledila je večerja, nočni ogled mesta in končno zaslužen spanec. Jutri nas čaka nov dan in nove dogodivščine.


2. dan:

Danes ponoči je močno deževalo in tako je bil tudi zjutraj. Ko smo se zbudili, smo najprej odšli na jutranjo telovadbo. Telovadili smo z gospodom Mirom. Bil je zelo prijazen in zabaven. Po telovadbi smo odšli na zajtrk. Po zajtrku, smo se ponovno razdeli v dve skupini. Prva je imela predavanje o gorništvu, medtem ko se je druga skupina učila vozle in igrala športne igre. Ura in pol je hitro minila. Z veseljem smo odšli na zasluženo malico. Po malici sta se skupini zamenjali.

Popoldne dež še vedno ni ponehal. Bilo je grozno! Po kosilu, ki je bilo obilno, smo se zato odpravili v hotel Larix. Tam smo se dve uri zabavali v bazenu. Na koncu smo po skupinah pripravili točko sinhronega plavanja. Smisel naloge je bil dokazati, da zmoremo združiti moči in pripraviti spektakularno plavalno točko. Nekaj učencev je ostalo v domu in urejalo fotografije in poročilo, ki ga sedaj ravno prebirate. Naši raziskovalki, Ida in Lea, pa sta ta čas izkoristili za izpopolnjevanje raziskovalne naloge. Plavalci so se pozno popoldne vrnili v dom. Bili so zelo utrujeni in vsem je zelo prijal »šmorn« za večerjo.

Po večerji smo imeli še nekaj časa, da izpilimo točko, s katero smo se predstavili na zaključnem večernem druženju. Večer je bil poln smeha in veselja. Čisto prehitro je minil večer in neradi smo se odpravili spat.

Jutri bo nov dan in s tem trenutek, ko se bomo počasi odpravili proti domu.


3. dan:

V jutro smo vstopili s kančkom upanja, da pa vendarle ne bo deževalo. Pospravili smo sobe in spakirali svojo prtljago.

Po zajtrku je padla odločitev, da se podamo na orientacijski pohod v okolico Kranjske Gore. Razdelili smo se v deset starostno različnih skupin. Vse je kazalo na perfekten pohod. Seveda pa se je moral v našo športno idilo spet vmešati dež. Vendar se nismo dali, pohod smo izpeljali do konca. Premočeni do kosti, smo se vrnili v dom,  kjer smo se preoblekli v suha oblačila. Kljub temu, da nam je pohod bil »mala mal’ca«, smo se razveselili kosila in toplega čaja.

Čeprav bi se nam po kosilu prilegel kratek počitek, smo odšli takoj na avtobus. Še preden smo se odpravili proti domu, smo se odpeljali do Planice, kjer smo si ogledali letalnico, na kateri se vsako leto pomerijo najboljši skakalci sveta. Dež nas je spremljal še preostanek poti do doma. Postanek smo opravili še na Trojanah, kjer smo se posladkali s krofi. V Velenje smo prispeli ob 17. uri. Starši so nas že pričakovali.

Tako se je končal naš raziskovalni izlet v Kranjsko Goro. Bilo je zanimivo in poučno.