V torek, 9. in sredo, 10. maja 2023, so se petošolci v dveh skupinah oddelkov zgodaj zjutraj odpravili na pot z avtobusom proti Ljubljani. Nekatere učence je pol ure prej nastavljena budilka kot po navadi, kar presenetila in so zadihani, a polni pričakovanj, hiteli proti šoli in rdečelični ulovili še zadnjo minutko pred odhodom.
Vožnja do Ljubljane je hitro minila kljub prometnemu zamašku, ki je običajen pojav v Ljubljanski kotlini. Že ob vožnji so učenci tako obnavljali svoje znanje o gospodarstvu Predalpskih pokrajin, ki so jih spoznali pri urah družbe. In kot sovpada s trenutno učno temo pri družbi. tj. je preteklost, so se učenci tega dne najbolj veselili obiska Slovenskega šolskega muzeja, v katerem naj bi začutili utrip zgodovine in življenja šolarjev nekoč. Pred obiskom muzeja so se sprehodili še skozi center Ljubljane, kjer so opazovali arhitekturno in kulturno dediščino še iz obdobja srednjega veka do novejših, sodobnejših dni. Seznanili so se tudi z zametki oziroma zapuščino še iz časa starega veka in se povzpeli na Ljubljanski grad. Z obzidja gradu se jim je odprl panoramski pogled nad mestom, česar se je fantovska skupina najbolj razveselila, saj so v daljavi zagledali znamenite Stožice in kaj hitro se je med učenci nogometaši razvnela debata o nogometnih tekmah; spet drugi pa so z višine skušali ugotoviti, mimo katerih stavb so se sprehodili. Z Ljubljanskega gradu so se naši popotniki spustili s tirno vzpenjačo in si ob prihodu v mesto, na mestni tržnici, privoščili kepico sladoleda. Mimoidoči Ljubljančani in turisti so se veselo nasmihali ob opazovanju naročenih mešanih ali modrih kepic, na katerih je mrgolelo penic. Da so naši učenci tudi podjetni in zelo dobro promovirajo turizem domačega kraja, bi se strinjal mimoidoči starejši možakar, ki se ob slišani izjavi enega izmed naših petošolcev: »V Velenju imamo pol evra cenejši sladoled!«, kar ni mogel zresniti in je še ženo veselo prepričeval, da bosta Velenje zagotovo obiskala. Ob dobri zabavi ura zelo hitro teče in naše je kar pošteno preganjala, zato nekaterim žal ni uspelo polizati sladoleda do konca. A, grenak spomin na polovičko odvrženega sladoleda in preganjajočo učiteljico, je hitro nadoknadila nova, zanimiva izkušnja. Učenci so si namreč ob prihodu v Slovenski šolski muzej najprej ogledali vodeno stalno razstavo o razvoju šolstva skozi zgodovinska obdobja na Slovenskem do leta 1991. Razstava jim je bila zelo všeč, saj je bila zelo nazorno prikazana, še najbolj pa so jih pritegnili takratni strogi šolski pogoji in učitelji, zanimale pa so jih tudi igrače po posameznih zgodovinskih obdobjih, s katerimi so se igrali otroci v takratnih časih. V drugem delu obiska so v učilnici, opremljeni z muzejskimi predmeti, pod strogim očesom gospodične učiteljice in oblečeni v oblačila tistega časa, sodelovali pri pouku, kakršnega so obiskovali/-e njihovi pradedki in prababice. Okusili so tudi čar takratnih disciplinskih ukrepov: kako je pela leskova palica, kako se je klečalo v kotu in sedelo v oslovski klopi. V stari učilnici so spoznali in uporabljali šolske potrebščine iz preteklih dni.
Ob zaključku dejavnosti so si nekateri kupili še spominek in se razigrano, z razprtimi dežniki pod dežnimi kapljami odpravili do sosednje avtobusne postaje. Na poti nazaj v naš domači kraj nihče ni niti za trenutek počíl ali priprl oči, saj so pogovori o vtisih tega dne bili kar zanimivi in glasni – taki, kot se za razredne ekskurzije spodobi. Bravo petošolci, bravo učiteljice!
Zapisala: Arnela Jahić, razredničarka 5. A-oddelka
