Pa jo imamo. Razstavo o Ani Frank. Pričakovali smo jo skoraj leto dni.
12. marca je na šoli zaživela razstava o Ani Frank, katere osnovni namen je, učencem predstaviti njeno življenjsko zgodbo, ko se je med drugo svetovno vojno morala skupaj s svojo družino zateči v skrivališče, kjer je pisala dnevnik.
Po razstavi bodo vodili učenci naše šole, ki so se na vodenje temeljito pripravljali s pomočjo dvodnevnega izobraževanja pod vodstvom ekipe Muzeja novejše zgodovine Ljubljana. Več …
Zgodba Ane Frank je svetovna znana, poznajo jo tako rekoč vse generacije današnje Evrope. Z vključevanjem osebnih zgodb v pouk zgodovine lahko preko resničnih oseb in njihovih življenjskih zgodb učencem približamo nek zgodovinski čas. Pričujoča razstava je zato neprecenljiva priložnost za vzgojo mladih za svet brez sovraštva. Anin dnevnik nas opozarja na to, kakšne so posledice predsodkov, nestrpnosti in sovraštva. Da živimo v svetu, kjer je lažje razbiti atom, kot predsodek, če si sposodim besede Alberta Einsteina.
Ker se zgodovina ponavlja, se moramo še bolj zavedati, da preteklost vpliva na sedanjost in sedanjost vpliva na prihodnost. Dokaz za to je Zlata Filipović, ki je kot desetletna deklica iz Sarajeva, septembra 1991 začela pisati svoj otroški dnevnik. Niti v sanjah si ni predstavljala, da bo ta postal vojni dnevnik in da jo bo svet spoznal kot sarajevsko Ano Frank.
In koliko je še danes takšnih An in Zlat na svetu, ki so prikrajšane za svobodo, igro in mladostne radosti, trepetajo v strahu za svoje življenje in življenje svojih najbližjih ali se soočajo s pomankanjem? Kolikim Anam in Zlatam se je srečno otroštvo spremenilo v vojno vihro in katastrofo? Koliko ljudi bo še moralo zapustiti svoje domove? Koliko otroških dnevnikov se bo tudi na današnji dan začelo z Draga Kitty oz. Draga Mimmy?
Andreja Šifer, prof.
