V torek, 3. 10. 2023 in v četrtek, 5. 10. 2023 so četrtošolci ubrali pod noge. 

Začetek učne poti Škrata Bisera je bil pri Domačiji Lamperček, kjer so uživali ob pogledu na oboro jelenov, damjakov in muflonov, jih nahranili in si ogledali lovsko sobo z živalmi slovenskega gozda.  

Na poti so se ustavili pri 400 let stari lipi, nato so se sprehodili po Dolini mlinov, po kateri je hodila tudi kačja gospoda. Spoznali so, kako dobimo moko, v mlinu, ki še lahko melje – Vovkov mlin. Sprostili in nadihali so se svežega zraka ob pogledih na drevesa, hribe, vinograde. Tudi čas za malico je prišel. 

Bližali so se proti cilju, kjer jih je čakalo presenečenje: zbirka starin Blažiš (kolesa za različne poklice ter motorji iz začetka 20. stoletja). Za konec pa so se naokrog popeljali še z rikšo.  

Sončno dopoldne je prehitro minilo.  

Devetošolci smo se odpeljali na severozahod Slovenije in spoznali, doživeli značilnosti alpske pokrajine – Julijskih Alp.  

V Zgornjesavski dolini ob sotočju reke Save Dolinke in potoka Triglavska Bistrica leži Mojstrana, kjer smo obiskali Slovenski planinski muzej. Z zanimivo igro smo si za spomin priigrali magnetke. Najbolj zanimivo je bilo doživetje nevihte v muzejskem bivaku.  

Ledeniška dolina Vrata vodi do vznožja Triglavske severne stene. Sprehodili smo se mimo Aljaževega doma do vznožja Triglava. Razgled na 1800 m visoko steno in sosednje vrhove je bil čudovit.  

Med naravne znamenitosti Triglavskega narodnega parka spada tudi slap Peričnik. Po strmi poti smo se povzpeli do slapu in občudovali padajoči vodni tok prek strme stene. To je eden izmed najvišjih slovenskih slapov (52 m).

Učilnica v naravi je v nam prebudila radovednost in občudovanje pokrajine. Uživali smo tudi v prijateljski družbi.  

V četrtek 28. 9. smo se s tretješolci odpravili na prvi jesenski izlet. Prijetno jesensko vreme nas je iz šolskih klopi tokrat popeljalo na Tuševo. Svojo pot smo začeli pred šolo, kjer smo se pogovorili o opremi in varni hoji, vsak pa je dobil tudi svojo malico. Na pot smo se najprej podali mimo blokov, se kmalu začeli vzpenjati v hrib, mimo hiš vse do gozda. Iz široke ceste se je pot zožila na kolovoz in nato na ozko gozdno pot po kateri smo mimo skritih gozdnih jas prišli vse do kmetije na Tuševem. Tu smo pomalicali, čas pa smo si krajšali z vožnjo avtomobilčkov na bližnjem igrišču ter z opazovanjem čudovitega razgled, nato pa smo se počasi odpravili nazaj v dolino.                                                                                                                                             
Aljaž Žvikart

Osmošolci smo se 3. oktobra, v Tednu otroka, odpravili na strokovno ekskurzijo. Bilo je lepo jesensko jutro, ko smo naše popotovanje začeli že zelo zgodaj. Okoli pol sedme ure smo se zbrali pred šolo in že nestrpno čakali na avtobus, ki nas je popeljal na celodnevno ekskurzijo. Ko smo bili vsi zbrani na avtobusu, nam je učiteljica predstavila pot, na kratko opisala naravne znamenitosti, katere si bomo čez dan ogledali in nas v skrbi za varnost opozorila na upoštevanje navodil in pravil. Kljub prometnim zastojem, se nam pot ni zdela dolga, saj smo si čas krajšali s šalami in klepetanjem. Najprej smo se ustavili pri Planinski jami. Pretegnili smo noge, nekaj pojedli, in se pripravili za ogled jame. Ker je jama neosvetljena, smo se opremili s svetilkami. Nekateri so jih prinesli s seboj, drugi smo jih dobili pri vodiču. Tako opremljeni, smo se odpravili na ogled. Vodič nam je povedal, da je Planinska jama najdaljša slovenska vodna jama. Vhod v jamo je v zatrepni dolini pod visoko pečino v jugozahodnem delu Planinskega polja. V jami je sotočje rek Pivke, ki teče iz Postojnskega polja skozi Postojnsko jamo, in Raka, ki priteče iz Rakovega Škocjana. Od sotočja teče voda kot reka Unica na Planinsko polje. Sotočje rek Pivke in Raka, ki je največje sotočje podzemnih rek v Evropi, smo si tudi ogledali. Vodič nas je opozoril, da se v jamo ne hodi brez vodičev, saj lahko pride do nesreče. Jama je malce spolzka in mrzla, a smo se kljub temu zabavali. Spoznali smo veliko novega, med drugimi smo videli človeško ribico v njenem naravnem okolju ter bivališče netopirjev. Nekateri sošolci so bili prvič v notranjosti kraške jame. Po ogledu Planinske jame smo se odpravili proti Rakovem Škocjanu. Ogledali smo si Veliki in Mali naravni most, ki sta nastala z udrtjem jamskega stropa. Pot smo nadaljevali do presihajočega Cerkniškega jezera. Tam nas je čakal zanimiv gospod Kebe, ki nam je ob maketi Cerkniškega jezera in v značilnem narečju razložil, kako deluje presihajoče Cerkniško jezero. Povedal nam je, da jezero lahko enkrat vidiš, drugič pa ne, takrat vodo nadomestijo travniki. Ogledali smo si tudi multivizijo o Cerkniškem jezeru in manjši muzej, kjer smo videli različne drsalke in številne ribolovne pripomočke, ki so jih uporabljali prebivalci okoliških vasi. Po vseh ogledih smo si privoščili še sladoled in se dobre volje odpeljali proti domu.

Učenka 8. razreda

Šestošolci smo se že v jesenske barve obarvan oktobrski torek odpravili v Obpanonsko pokrajino. Prvi postanek je bil sredi Ptujskega polja, kjer smo si ogledali Dominkovo domačijo, to je muzej na prostem. Učenci so spoznali najstarejšo ohranjeno panonsko hišo – spomenik kmečkega  stavbarstva iz 18. stoletja. Stavba je cimprana in grajena na  »vogal«. Pod slamnato streho skriva črno kuhinjo, »hišo«, izbo, shrambo, vežo in gospodarski del. Topli sončni žarki so nas kar vabili h klopem in mizam, ob katerih smo si privoščili malico, kot pravi tovariši pa so si učenci delili tudi svoje sladke prigrizke.  Teh pa zagotovo niso poznali naši predniki pred 7000 leti. Druščina nenavadnih prebivalcev prazgodovinske naselbine Gradišče, kjer so arheologi odkrili ostanke bakrenodobne naselbine, nas je popeljala v davno preteklost. Z zanimivo dramatizacijo smo doživeli utrip življenja v tej prazgodovinski naselbini. Poskusili smo njihovo hrano (prav pečeno ribo in pirin kruh iz krušne peči), iskali ptičja jajca na drevesih, orali njivo in se tudi poveselili s plesom. Ekskurzijo smo zaključili ob Muri, na Otoku ljubezni, kjer smo lahko spoznali dediščino starih običajev in obrti. Kilometri z avtobusom pa so bili še ustvarjalni, vožnjo smo si krajšali s pletenjem zapestnic prijateljstva. Šestošolci radi pomagamo 😊.

                                                                                                 Vesna Penec, prof.