Arhiv novic šol. leto 2019/2020


 

Branje na daljavo

Pozdravljeni učenci in učenke!

Kar precej navodil ste že prejeli za delo na daljavo. Tudi jaz vam sporočam nekaj strnjenih priporočil za branje na daljavo in kako dostopate do knjig na spletnih straneh.

Več na povezavi: TUKAJ

Vaša knjižničarka, Eka Vučina

Drugošolci dobimo zabavne naloge …

KIPARJENJE

Juhuhu, kakšno super nalogo smo dobili! Kiparili smo s testom. Saj vem, pomislili ste na slano testo. SLADKO je bilo. Po opravljeni nalogi smo skrbno umili vse pripomočke. Ko bi vi vedeli, kako hitro smo » pospravili« izdelke. Komaj smo jih utegnili »pofotkati«.

Pošiljamo vam sladke pozdrave! Včasih pa se je dovoljeno malo posladkati.

MEDNARODNI DAN KNJIGE

2. april je bil mednarodni dan knjige. Dobili smo nalogo, da se fotografiramo s svojo najljubšo knjigo.

MATERINSKI DAN – POŠ Vinska Gora

Mamice smo presenetili z rožicami. Bile so presrečne.

*OPOMBA: Vse fotografije so objavljene z dovoljenjem staršev.

 

Glasba na daljavo

Glasba razveseljuje, osrečuje, navdihuje, povezuje, združuje, zdravi,… Glasba bogati naša življenja.EmojiEmojiEmojiEmoji

 

*OPOMBA: Vse fotografije in posnetki so objavljeni z dovoljenjem staršev.

Petošolci in pouk na daljavo

Novica, da ne bo pouka nas je najprej razveselila. Kmalu pa smo spoznali, da to ne  bodo počitnice. Učiteljice so nam začele pošiljati navodila za delo in malo drugačen pouk se je začel in se še nadaljuje. Težave s tehniko in povezavami smo premagali in pouk poteka  kot po »tekočem traku«. Vseeno bi raje bili v šoli med sošolci in prijatelji in z učitelji.

Doma:

  • redno in sproti opravljamo šolsko delo,
  • pišemo dnevnik, ustvarjamo in delamo poskuse,beremo,
  • z družinskimi člani igramo družabne igre, si ogledamo filme,
  • pomagamo pri gospodinjskih opravilih, se učimo šivati,
  • s sošolci in prijatelji se pogovarjamo po telefonu,
  • učiteljicam pošiljamo fotografije opravljenega dela, si dopisujemo in pogovarjamo po telefonu……..

Misli  in sporočila učencev :

Anže: Dobro jutro. Družbo sem že naredil , matematiko še delam , kolesarja pa si bom pustil za poslastico. Gospa učiteljica hvala Vam za video ZELENI KRAS zelo lepo. Mislim, da vem veliko več. Pošiljam Vam še dve sliki gumbov.

Luka : Učiteljica, ali ste danes telovadili? Očka je rekel, da že obvladam in me je prosil, mu zašijem tri gumbe na delovnem plašču.

Gal: Dela je kar veliko. Pretežko ni, če mi kaj ne gre mi pomagajo starši. Učenje na daljavo je zaenkrat super. Doma se imam lepo, malo pogrešam šolo. Vsi smo zdravi. Lepo vas pozdravljam.

Vid: Tudi jaz pogrešam vas in sošolce. Učenje na daljavo je zanimivo, ampak bi raje bil v šoli s prijatelji. Je pa doma boljša malica, kot npr. čokoladne palačinke. (hecam se). V prostem času igram šah z bratoma, pomagam mami, berem..pa malo sem tudi na telefonu.

Anis: Hvala za spodbujanje. Se trudim, delam sproti in zelo Vas pogrešam. Komaj čakam nazaj v šolske klopi- Učiteljica, zelo je bilo zabavno, ker je bilo enostavno narediti. Jo bom kar obdrzal na roki.

Eva: Naloge opravljene. V prostem času berem knjigo Nikec, hodim na sprehode, se učim,…

Nuša: Opravila vso nalogo, ki ste nam jo poslali. V prostem času rišem, hodim na sprehod, berem knjigo Nikec in se  pogovarjam s prijatelji. Ostanite zdravi !!!!!

Žana: V prostem času berem, telovadim in vadim klavir.

Samman: Pošiljam vam  slike, da vidite kako sem aktiven. Lepo bodite in ostanite zdravi.

Lan: V prostem času z družino igram družabne igre, telovadim, se učim pesmici za bralno značko in se pogovarjam s prijatelji.

Bine: Vsak dan pomagam pri gospodinjskih opravilih, najraje pa kuham! Kuham testenine s tunino omako s kurkumo. Pogrešam vse. Ostanite zdravi.

Karolina: Nalogo sem tudi jaz opravila. Čestitam vam ob vašem prazniku.

Nejc: Končal z nalogo.

Citat ene mamice: Hvaležna sem vam, da jim ne nalagate ogromno dela in nalog, res hvaležna, saj veliko mamic na internetu joka, kako nekateri učitelji pošiljajo ogromno gradiva in dela.

Učenje na daljavo še s fotografij* …

*OPOMBA: Vse fotografije so objavljene z dovoljenjem staršev.

Tretješolci na POŠ

Igrica Človek “ZMIGAJ SE”. Izdelal sem igrico. Igramo se jo skupaj z družino.

Maks

Žan

Pustolovska naloga opravljena. Tukaj je skica do skritega zaklada. Žana

Prebral sem zgodbo o zmaju Koronarju in jo tudi ilustriral. Bila je zelo zanimiva. Žan

Praznovanje 2. aprila, mednarodnega dneva knjig za otroke

Upam, da ste zdravi in da čas v samokaranteni preživljate v družbi dobrih knjig. Bliža se 2. april, mednarodni dan knjig za otroke. Letos bo praznovanje 2. aprila v vseh pogledih zelo posebno. Želimo si, da bi se s pomočjo dobrih knjig in spleta povezali in kljub trenutnim razmeram praznovali skupaj!

Kot veste, je letošnji sponzor 2. aprila Slovenska sekcija IBBY. Poslanico z naslovom Lakota po besedah je napisal Peter Svetina, plakat in vabilo-kocko je ustvaril Damijan Stepančič, vse gradivo je oblikovala Melita Rak.

Skupaj z Mestno knjižnico Ljubljana, Pionirsko smo pripravili bralno spodbujevalno akcijo s knjigami Petra Svetina in Damijana Stepančiča, ki jo lahko najdete na naši spletni strani.

Sedaj pa vas pozivamo, da se v naslednjih dneh skupaj pripravimo na praznovanje: izberite si svojo najljubšo knjigo s seznama (ali pa tako, ki vas ob letošnjem praznovanju 2. aprila še posebej nagovori), preberite odlomek (ali pa kar celo knjigo)  in ga delite z nami – posnemite se in svoj posnetek delite na svojem facebook profilu, pri tem pa v objavi označite tudi Slovensko sekcijo IBBY. Ali pa posnetek pošljite nam (ibby.slovenia@gmail.com) pa ga bomo mi objavili na naši FB strani.

Delite ideje za dobre knjige s svojimi prijatelji. V teh dneh smo še posebej lačni besed.

Želimo vam obilo zdravja in dobrih knjig,

Tilka Jamnik, predsednica Slovenske sekcije IBBY

Likovno ustvarjanje na daljavo

Tudi likovni ustvarjalci 5. razreda, so v preteklem tednu zavihali rokave in ustvarili nekaj zanimivih izdelkov.

Svoje izdelke so pošiljali na ogled, dokumentirali pa so tudi potek dela. Prav gotovo se bodo z veseljem lotili naslednje likovne naloge, ki jim bo predstavljena v tem tednu.

Zgodilo se je …

Skočili smo v nov teden učenja na daljavo. Ta nova športna disciplina brez višinskih priprav, vsakodnevnih treningov in trenerjevih napotkov je postala nase vsakodnevno opravilo. In dokazali smo in vi, dragi učenci, spoštovani starši, da zmoremo, da podiramo osebne rekorde in uspešno tečemo pri ciljni ravnini.

Prejšnji teden so učenci pisali pravljice, razmišljali malo po »Cankarjevo«, saj so devetošolci vihteli svoja peresa v slogu črtic. Kako težko je včasih nekomu dati dobro navodilo za opis poti od točke A do točke B, vedo devetošolci, ki so se virtualno sprehajali po Velenju. Nismo pozabili niti na likovno izražanje in smo Andersenovo pravljico Cesarjeva nova oblačila narisali kot strip. Pri angleščini smo se naučili, kako opisati državo, seveda pa smo bili aktivni tudi pri razrednih urah …

In navsezadnje naši osmošolci pogumno opisujejo svoje naprave in njihovo delovanje.


Nekoč, pred davnimi časi …

Zlato jabolko

Nekoč, pred davnimi časi je živel reven kmet na visokem hribu, v majhni koči z majhnim vrtom. Tam je živel s svojimi tremi sinovi in oslom. Najmlajši sin je bil star komaj 5 let. Bil je najbolj pameten v družini, zato sta ga starejša brata pogosto zmerjala. Oče se je vsak dan zgodaj zjutraj odpravil na sosednji hrib, kjer je delal pri premožni družini.

Nekega mrzlega popoldneva pa je oče zbolel. Oče je rekel starejšemu sinu, naj gre poiskat zlato jabolko, ker je to edino zdravilo zanj. Sin  vzame lok in puščico ter se odpravi na pot. Ni ga bilo že zelo dolgo, zato je mlajši brat sklenil, da gre tudi on po zlato jabolko. Pristopi do očeta in mu reče: »Daj mi meč in odpravil se bom po zlato jabolko.« Sin vzame meč in gre na pot. Dnevi so minevali, ampak noben sin ni prišel domov, zato je najmlajši sin prosil očeta, če lahko gre on iskat zlato jabolko. Oče mu je rekel: »Prosim, ne pojdi še ti, nočem, da se še zadnji moj sin izgubi.«

Tako so minevali dnevi in noči, a nekega dne je oče dovolil sinu, da gre po zlato jabolko. Oče mu je povedal, da naj bo previden, in če opazi kaj nenavadnega, naj se vrne domov. Oče mu je dal osla in najmlajši sin je odšel. Odšel je po poti, ki vodi v gozd, in slišal sinico, ki je sedela na najlepši smreki v gozdu in čudovito pela. Deček jo je povprašal: »Sinica, tam gor na drevesu, ki tako lepo poješ. Ali ti mogoče veš, kje bi našel zlato jabolko?« Sinica mu je povedala: »Vem. A pot je zelo nevarna. Če želiš ti lahko pomagam in grem s teboj do drevesa, kjer raste zlato jabolko.« Deček se ji je zahvalil in skupaj so odšli naprej. Prišli so do zelo široke reke, ki je tekla zelo hitro. Niso vedeli, kako bi jo prečkali, saj nikjer ni bilo mostu. Ptica je opozorila, da v tej reki živi velika riba, ki utopi vsakega, ki jo zmoti. Ko so tako razmišljali, kako bi prečkali reko, so v njej videli ribo, ki plava in jih gleda. Prišla je do njih in deček se je zelo ustrašil. Riba se mu je še bolj približala in ga vprašala: »Kaj te je pripeljalo sem?« in deček ji je odgovoril: »Moj oče je zbolel in edino zdravilo, da spet ozdravi, je zlato jabolko, zato sem ga odšel iskat.« Riba se je rahlo nasmejala in mu samovšečno povedala: »Ja, kaj bi pa vi brez mene. Saj vendar ne morete prečkati reke. Usedite se na moj hrbet in ponesla vas bom na sosednji breg.« Vsi so ji bili hvaležni in se usedli na njen hrbet. Ko so prišli do brega, so se ji zahvalili in odšli naprej. Ko so hodili, so prišli do treh poti in niso vedeli, katera je prava. Na velikem kamnu pri drevesu je stala lisica. Vprašali so jo, katera pot vodi do zlatega jabolka in povedala jim je: »Prva pot vodi do jame, kjer živi medved, druga pa vodi v mravljišče. Torej vodi tretja do zlatega jabolka.« Ta lisica je bila zelo zvita in vedela je, da tretja pot vodi do medveda in prva do zlatega jabolka, vendar niso vedeli, zato so odšli naravnost k medvedu. Niso hodili dolgo in prišli so do jame, kjer je živel medved. Mislili so, da je v jami zlato jabolko, zato so vstopili. Jama se je začela tresti in zaslišali so glasno smrčanje. Ustrašili so se in zato brez razmisleka glasno zakričali. Jama se je nehala tresti in smrčanje je prenehalo in zaslišali so močne dolge korake. Stisnili so se skupaj in zamižali. Prišel je medved in se z jeznim glasom razjezil: »Zbudili ste me iz mojega zimskega spanca.« Deček se mu je opravičil in ga vprašal, če je v tej jami zlato jabolko. Medved  se je začudil in jim povedal, da so na napačni poti. Povedali so, da jim je lisica rekla, da je tukaj zlato jabolko. Medved je vedel, da je lisica nesramna, zato jim ni nič rekel. Nekaj časa so stali v tišini, potem pa ga je deček vprašal, če bi odšel z njimi. Medved se je strinjal in skupaj so odšli po zlato jabolko. Prišli so do velikega debelega obzidja z velikimi lesenimi vrati. Zmenili so se, da bo sinica odletela na drugo stran in jim odprla vrata, da bodo lahko odšli po zlato jabolko. Tako je tudi bilo. Vstopili so in prišli do majhnega drevesa in na njem so rastla zlata jabolka. Deček se je približal drevesu in poskušal vzeti jabolko, a ni mogel. Zato je medved zamajal drevo in jabolka so kar padala z drevesa. Deček je vzel jabolka in skupaj so se vrnili domov. Na poti do doma so srečali še starejša brata in skupaj so se odpravili domov. Sinica je dečku naročila, da naj eno jabolko zakoplje v zemljo, jo dobro zalije in počaka do naslednjega dneva. Ko so prišli domov, sta se starejša brata pohvalila, da sta našla jabolko, a sinica je povedala, da je najmlajši brat našel jabolko in ga prinesel. Oče je pojedel jabolko in ozdravel. Kasneje pa je deček vzel še eno jabolko, ga zakopal in zalil. Zjutraj, ko so se zbudili, so na svojem vrtu videli drevo, polno zlatih jabolk. Na drevesu pa so bili še kovanci. Cela družina pa je od tedaj živela srečno, zdravo in lepo življenje.

Elena


Na sprehodu po Velenju z Ajdo in Aleksandro


Naše razredne ure

Pozdravljeni!

Kot ste prosili, Vam pišem, kako mi je v “šoli”. Moram priznati, da mi je ta način šole zelo všeč. Vsakdan si v beležko, namenjeno za šolo na daljavo, zapišem, kaj moram ta dan narediti, tako sem vedno organizirana in nikoli nič ne pozabim. Seveda je super tudi to, da lahko dlje spim, a ne predolgo, da se ne navadim.

Edina pomanjkljivost ,ki sem jo opazila je, da naloge, ki jih moramo narediti določen dan od nekaterih učiteljev, dobimo dopoldne/zjutraj in osebno mi je bolj všeč, ko so nam naloge poslane večer prej, zato da jih lahko narediš tudi zvečer/ oz. si lahko razporediš naloge tako, da nekatere narediš že zvečer, druge pa zjutraj!

Mogoče je malo nadležno, da si ne moremo vsi učnih listov sprintati, ampak tudi pisanje nikoli ne škodi. Drugače veliko dneva prežim tako, da delam gimnastiko, zdaj ko nisem več poškodovana :-). Seveda pomagam tudi z domačimi opravili in igram družabne igre z družino. Vsak dan pa grem tudi v naravo na sprehod s svojim psom, ampak če že koga srečam, poskrbim za varnostno razdaljo!

Lep in zdrav pozdrav,

Luana


Andersenova Cesarjeva nova oblačila v stripu


Opis Slovenije po angleško


Matematični izzivi  



Osmošolci opisujejo naprave in njihovo delovanje

https://drive.google.com/file/d/1TyqnwWO9OkqEJMta-69WiPZ7N6H0N4jc/view

https://drive.google.com/file/d/15xoLtbz6jMtmrIFGhefhkNIFOOsE0Eyt/view


Naši »Cankarji«

Tudi jaz sem bila v Mihčetovih čevljih

V življenju se spopadamo z mnogo prijetnimi in tudi neprijetnimi trenutki. Lepo bi bilo, če v življenju nikoli ne bi doživljali takšnih trenutkov, ki nam popolnoma uničijo samozavest, a vsi trenutki, slabi in dobri, so del nas, z njimi se moramo spopasti in ne smemo dovoliti, da nas uničijo. V življenju spoznamo veliko ljudi in z nekaterimi se bolje razumemo, z drugimi pa malo manj. Vsi včasih doživimo težke čase, ko nas preplavljata jeza in strah, in nekateri to spravljajo na ostale. Nočejo dovoliti, da so jezni ali žalostni le oni sami, amapk tudi ostali, kot maščevanje. Ti ljudje so del vsakega otroštva. Na ljudeh iščejo pomanjkljivosti, s katerimi bi ostalim poslabšali samozavest in se oni sami bolje počutili.

Vse slabe komentarje ljudi okoli sebe je težko preslišati, včasih pa sploh ne. Odvisno je od osebe. Lahko se odločiš, da ti je vseeno. Res je izziv, ampak moraš vedeti, da so ljudje le ljubosumni ali nezadovoljni sami s seboj. Zame so komentarji ostalih popolnoma nepotrebni in zlahka jih preslišim, ampak tudi če jih, se še vedno skrivajo globoko v moji glavi in me strašijo v pozni večer, da ne morem zaspati. So kot češnja na vrhu vseh mojih skrbi.

Lansko leto je bilo zame težko leto. Vsak dan je bil dolg in brezupen. Kot da je vsakdan deževalo, sonce se je skrivalo izza oblakov in tam tudi ostalo. Moja glava je bila meglena, nisem vedela kako in kam. Vse to pa zaradi družine. Ljudje, ki so ti najbližje, ki jim lahko zaupaš in vedno bodo tam, ko jih potrebuješ.

Bil je lep, sončni dan, vse je bilo lepo, brezskrbno sem hodila iz šole. Nato sem stopila v stanovanje, oba starša bi morala biti zdoma, delati, ampak sta bila oba doma. Mama je sedela na stolu za kuhinjsko mizo. Pogledala ma je globoko v oči in rekla: “Raka imam, doma bom še nekaj časa.” Srce mi je zastalo, pozabila sem, kako dihati, in solze so mi tekle iz oči kot slap. Mama me je objela v močan objen in me tolažila. Zanjo ni bilo prvič, raka je že premagala enkrat, ampak takrat sem bila jaz premajhna, da bi dojela, kaj se dogaja. Tiste noči nisem spala, težko je bilo sprejeti takšno novico in živeti v strahu, da jo izgubim.

Tako sem vsa naslednja jutra hodila v šolo brez sreče v sebi, ampak se skrivala za nasmehom, ki me ne bi izdal. Počutila sem se osamljeno, izobčeno, kot da me nihče ne razume. Bila sem sama, sama s seboj. Imela sem prijatelje, ampak nikoli se jim nisem zaupala in povedala, kako se resnično počutim. “Saj me ne bi nihče razumel,” sem si pravila. Tako sem prišla domov, brez motivacije in brez dobre energije. Vse, kar sem lahko naredila, je bilo se skriti pod odejo in se jokati.

Mesece kasneje je žalost popuščala, nenadoma nisem bila sama, obkrožena sem bila z dobro energijo mame, ki raku ni dovolila, da jo zmaga.

Težko je biti sam, žalosten, obupan, nemotiviran. Ampak zdaj me zgodba ne žalosti, ker vem, da se bom naslednjič zaupala, nekomu povedala, kako se zares počutim in ne le skrivala za lažnim nasmehom.

Luana

Izziv tedna

Odigrajte igro in narišite obraze. Veselimo se  vaših risbic. Pošljite jih svojim učiteljicam. Igro se lahko igra cela družina.

Kako združiti poučno z zabavnim?

Šestošolci so opisovali igre in pri tem tudi telovadili. Poskusite, lahko je precej zabavno. 

Kocka izzivov

Kocka z izzivi je športna igra. Lahko se igra tako zunaj kot v notranjih prostorih. Število igralcev je neomejeno, igro lahko igra tudi le ena oseba. Igra je primerna za osnovnošolce, igrajo pa jo lahko tudi odrasli in mlajši otroci. Potrebujemo le kocko in dovolj velik prostor za vaje. Igralec pa lahko uporabi tudi podlogo za ležanje.

Igralec vrže kocko. Njegova naloga je odvisna od števila, ki ga kaže kocka. Če kocka pristane na 1, moraš narediti 10 počepov. Če kocka pristane na 2, narediš 8 trebušnjakov. Če se pokaže 3, mora igralec narediti 6 sklec. Če kocka pade na 4, igralec naredi 4 izpadne korake. Če igralec vrže 5, naredi 8 povaljk, 8 pajacev pa naredi, če vrže 6.

Zmagovalec igre je tisti, ki pravi opravi vseh 6 izzivov.